| Avtor |
Sporočilo |
CUB M
drugič v laboratoriju
Pridružen/-a: 29.03. 2007, 13:06
Prispevkov: 3
Kraj: Kaernten |
|
 Redukcija kovin iz raztopin soli |
 |
Pozdravljeni,
Nisem iz "foha" pa me nekaj zanima. Nekoč so nam v šoli pokazali eksperiment, srebrov jodid so raztopili v vodi in dodali nekja dekstroze, zadevo smo malce pogreli in po nekaj sekundah mešanja se je na eprueti nabrala tanka plast srebra.
Ali mi kdo lahko zaupa kaj bolj natančnega glede razmerij spojin oz. ima navodila za ta eksperiment?
Vesel bom tudi navodil za kakšno drugačno "mišungo" s podobnim efektom.
L.P.
_________________
In na koncu dodamo še ščepec Vegete! L.P. |
|
| 29 Mar 2007 13:15 |
   |
 |
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
|
| 29 Mar 2007 13:21 |
   |
|
Brom
admin
Pridružen/-a: 21.09. 2006, 13:32
Prispevkov: 454
|
|
| |
|
raje dodaj glukozo, ta bo lažje reducirala srebrovo sol. Segrevat pa boš moral vseeno. No teorija tega pokusa je, da pač nek reducent (aldehid v tollensnovem reagentu, nek sladkor v tem poskusu ki si ga opisal) reducira srebrovo (I) sol do elementarnega srebra, ki se odloži na steni epruvet. Temu se drugače reče srebrovo zrcalo.
Podobno se da naredit z bakrovo soljo, pomoje pa še z marsikatero soljo težke kovine. Razmerja niti niso tako važna. Najbolje bo da uporabiš srebrov nitrat, tega pa kupiš (zelo drago) ali pa kupiš srebro in dušikovo kislino in srebro raztopiš v kislini (naredi zunaj, ker se bodo sproščali strupeni plini).
|
|
| 29 Mar 2007 13:53 |
|
|
roky
admin
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 19:16
Prispevkov: 345
|
|
| |
|
pa ČIM manj premikat :D
_________________
 |
|
| 29 Mar 2007 14:44 |
|
|
CUB M
drugič v laboratoriju
Pridružen/-a: 29.03. 2007, 13:06
Prispevkov: 3
Kraj: Kaernten |
|
| Puno posla |
|
Clorine, hvala za nasvet!
Nisem prepričan, če bo zadeva z amoniakom primerna zame, zadevo želim uporabiti za bolj praktičen namen, sčarati želim nekaj dizajnerskih svetilk pa bi želel lepe fokuse, ki bodo izdelani iz epoksija (vmes pride še plast elastičnega kita, da se kolikor toliko ublaži različen raztezek kovine in plastike) lepo oslojiti s rebrom. Torej se mora srebro izločiti lepo počasi v čim manjših kristalčkih in čim bolj enakomerno pa čim manj toplote moram dovesti. Kolikor mi je poznana teorija AgI in glukoza zagotavljata nastanek zelooooo finih kristalov.
Ali bi pri redukciji lahko uporabil kakšen katalizator s katerim bi se izognil toploti ali pa bi raztopino vgradil v nekakšen grelni gel ali akj podobnega?
L.P.
_________________
In na koncu dodamo še ščepec Vegete! L.P. |
|
| 02 Apr 2007 09:51 |
|
|
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
| |
|
Mogoče pa bi lahko naredil srebrovo ogledalo v pravem pomenu, ali pa srebro iz filmov, poskusa sta iz kemija.org:
Poskus 1:
 |
|
Röntgenske filme po zakonsko določenem času uporabijo za pridobivanje srebra. Zaradi same cene srebra in dejstva, da röntgenski filmi vsebujejo bistveno več srebra kot običajni črno-beli (ca. 1%) je reciklaža finančno (Kaj pa ekološko?) upravičena. Večinoma filme zažgejo, iz nastalega pepela pa srebro ekstrahirajo s tekočim svincem. Nastane Pb/Ag legura, ki jo predelajo v PbO in Ag, obstajajo pa še druge alternative. Vas zanima koliko »žlahtnega« v sebi skrivajo odsluženi röntgenski filmi? Radovedneži sledite spodnjim navodilom.
Pripomočki in inventar:
Potrebujemo: škarje, 500 mL reagenčno steklenico s pokrovčkom, stekleno palčko, 500 mL čašo, sito, mrežica, trinožno stojalo, gorilnik, filtrirna nuča, pripadajoče presesalna buča, vakuumska črpalka, filter papir in več čaš 250 mL.
Kemikalije:
Uporabimo 30% raztopino NaOH, HNO3(konc), 30% razt. formaldehida, pH papir, aktivno oglje, stari röntgenski filmi (bolnišnice običajno rade odstopijo stare filme, ki jim zaradi varovanja podatkov prej odstrižejo podatke pacientov).
Izvedba:
* Eksperiment obvezno izvajamo v digestoriju.
• 60 g filmov razrežemo na približno 1 cm velike koščke, ki jih za več ur (lahko tudi čez noč) namočimo v 200 mL NaOH v reagenčni steklenici s pokrovom. Občasno premešamo.
• Po daljšem času se tako plast ki vsebuje Ag t.j. nanos in folija ločita. Močno bazična raztopina folijo rahlo najeda.
• To bazično raztopino preko sita oddekantiramo. Koščke folije v manjših »porcijah« (deležih) pa speremo z skupaj ne več kot 100 mL destilirane vode.
• Tej raztopini previdno dvignemo vrednost pH na 8-10 z dodatkom HNO3(konc)
• Raztopino segrejemo do vretja pri čemer drobni delci srebra koagulirajo (flokulirajo) in jih v naslednjem koraku lahko presesamo.
• Pri tem se žal ne da preprečiti da nam skozi filter papir nebi ušlo nekaj srebra zato filtrat ponovno presesamo in sicer:
• Filtrat nakisamo s HCl in dodamo 6 g aktivnega oglja, premešamo, segrejemo do vretja in presesamo. Aktivno oglje iz raztopine adsorbira delce srebra in organskih spojin. Brezbarven filtrat lahko zavržemo.
• V digestoriju! Presesano srebro speremo v minimalni količini vode in HNO3(konc)
* Filter papir speremo z vodo.
• Iz dobljene raztopine AgNO3 (če je motna jo filtriramo skozi naguban filter papir) s HCl oborimo famozno belo sirasto oborino AgCl. Raztopino oddekantiramo, oborino pa večkrat speremo z vodo. Pripravimo suspenzijo z NaOH in po kapljicah dodamo v raztopino formaldehida. Izpadejo črni kosmiči elementarnega srebra, ki jih presesamo. Dobimo približno 500 mg srebra.
Reakcija:
AgCl + 3NaOH + HCHO → 2Ag + 2NaCl + HCOONa + 2H2O |
2. poskus:
|
|
Pripomočki in kemikalije:
Srebrov nitrat (AgNO3), destilirana voda, raztopina amoniaka, žveplova kislina, klorovodikova kislina, Seignettova sol (kalij-natrijev tartrat C4H4O6NaK ), lak, rjava steklenica, steklo, široka steklena posoda, klešče, filtrirni papir, lij, čaše, vata.
Postopek:
Raztopi 2,5g srebrovega nitrata v 125ml destilirane vode. Po kapljicah dodajaj raztopino amoniaka, dokler ne izgine oborina, ki pri tem prvotno nastaja. Ob tem mešaj raztopino. Nato jo filtriraj in dodaj toliko vode, da dobiš vsega 250ml tekočine. Tekočino shrani v temni steklenici rjave barve.
Nato pripravi še drugo tekočino. V stekleni posodi segrej 250ml destilirane vode do vrelišča in ko zavre v njej raztopi 0,5g srebrovega nitrata, nato pa dodaj še 0,4g Seignettove soli. Mešaj dokler ne bo oborina, ki se bo naredila, postala siva. Zmes filtriraj dokler je vrela in jo prav tako vlij v rjavo steklenico.
Sedaj samo še izberi kos stekla in ga dobro operi, tako da na najem ne bo niti najmanj maščobe. V ta namen ti dobro služi žveplova kislina, v katero lahko potopiš steklo. Potem ga operi pod pipo, nato še v destilirani vodi, nikar pa ne prijemaj stekla s prsti, temveč le s pinceto ali kleščami ob strani. Tedaj zlij enaka dela obeh tekočin, ki si ju pripravil, v široko stekleno posodo in vanjo položi stekleno ploščo. Kad lahko položiš na lonec z vodo, ki je segreta na 70 do 80oC, da pospešiš posrebritev. Čez četrt do pol ure bo steklo na obeh straneh posrebreno. Potegni ga ven s kleščami. Dobro ga izperi in posuši. Nato premaži z lakom tisto stran, ki je bolje posrebrena, drugo pa očisti z vato, namočeno v klorovodikovo kislino.
Dobil si ogledalo in prepričan sem, da boš z njim povsem zadovoljen.
OPOZORILO: Pri kislinah bodi previden in pazi, da ti kislina ne pade na kožo.
Razlaga: Kalijev-natrijev tartrat služi kot reducent, ki reducira Ag+ ione v elementarno srebro. |
_________________
http://naravoslovje.org
Naravoslovni portal |
|
| 02 Apr 2007 10:59 |
|
|
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
| |
|
Hja, zdej mam še enega, za katerega pa nisem gotov, da bi delu brez dovajanja energije. Daš srebrov (II) oksid, bakrov (II) oksid, tema snovema dodamo enako količino ogljika, ki ju reducira, nastane pa CO in CO2+Ag oziroma Cu v obliki ogledala. Mogoče s srebrovim oksidom dela če malo pogreješ, z bakrovim pa moreš defenitivno kar fino pržgat gorilnik.
Delalo pa bi tudi tako, da bi v epruveto dal malo srebrovega (II) osida in dodali nekaj magnezija v prahu, moral bi ga reducirati, vendar pa najbrž ni najbolj lepo vidno.
Potem imam še ta poskus:
V epruveto daš HgO/AgO/CuO, ki jih segreješ in noter vržeš trsko, mislim, da bi pri srebru in živem srebru delovalo., za baker pa nisem 100%.
_________________
http://naravoslovje.org
Naravoslovni portal |
|
| 03 Apr 2007 03:54 |
|
|
Brom
admin
Pridružen/-a: 21.09. 2006, 13:32
Prispevkov: 454
|
|
| |
|
Ag2O s segrevanjem ne boš dobil srebrnega ogledala, sem že poskušal.
|
|
| 03 Apr 2007 11:14 |
|
|
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
| |
|
Ma ne, sej moreš dodat ogljik, ker je:
2AgO+C-->2Ag+CO2
Za baker pa ne bi delalo, ker sem poskušal narediti, kot pri Tollensovem reagentu, vendar pa ni nič nastalo.
Pa tudi bbakrov oksid (CuO) se ni reduciral ob segrevanju z aktivnim ogljem, gotovo pa je bil posušen, brez karobnata, saj je gotovo cel razpadel. Napake še nisem ugotovil.
Z bakrovim nitratom ne bo delalo.
_________________
http://naravoslovje.org
Naravoslovni portal |
|
| 03 Apr 2007 11:54 |
|
|
Brom
admin
Pridružen/-a: 21.09. 2006, 13:32
Prispevkov: 454
|
|
| |
|
CuO+C sem jaz dobil neko oranžno snov, vsekakor ni bil baker pomoje kašen Cu2O.
|
|
| 03 Apr 2007 11:55 |
|
|
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
|
| 03 Apr 2007 11:58 |
|
|
CUB M
drugič v laboratoriju
Pridružen/-a: 29.03. 2007, 13:06
Prispevkov: 3
Kraj: Kaernten |
|
| Uf! |
|
Fantje hvala. Res ste se potrudili in lepo razpisali na temo. Kislin žal ne morem uporabljati (rizik poškodb elementov vgrajenih v fokus) tako, da bom raje poiskusil srečo s "cukrom" in AgI, sedaj moram samo še oboje kupiti. Glukozo verjetno dobim v zadostni čistosti v lekarni, kaj pa mi svetujete glede AgI. Ne bom ga kupoval ravno v industrijskih količinah (na tone) ampak nekaj gramov za poiskus, ali AgI tudi lahko dobim v lekarni ali se za to moram obrniti na koga drugega in na koga? Vsaka koristna informacija je dobrodošla.
L.P.
_________________
In na koncu dodamo še ščepec Vegete! L.P. |
|
| 03 Apr 2007 13:17 |
|
|
Chlorine
moderator
Pridružen/-a: 03.12. 2006, 07:53
Prispevkov: 390
|
|
| |
|
Hja, glukozo mogoče dobiš v lekarni, AgI pa ne, 5 g te robe stane 8000 starih SIT(mikro-polo), tko da...
Jaz bi ti vseeno svetoval kaj cenejšega, raje si izberi srebrov nitrat, ti pride bolj poceni, pa ga lahko zamešaš s kalijevim jodidom, pa s pomočjo filtracije ločiš narazen, postopek pa nekajkrat ponoviš.
_________________
http://naravoslovje.org
Naravoslovni portal |
|
| 03 Apr 2007 13:41 |
|
|
Brom
admin
Pridružen/-a: 21.09. 2006, 13:32
Prispevkov: 454
|
|
| |
|
Tako ja, AgI je nesmiselno kupovat. Čeprav tudi srebrov nitrat ni poceni. najbol se splača kupit neobdelano srebro v zlatarni, pa v kemijski trgovini kupit dušikovo kislino in srebro raztopiti v njej. Naredi zunaj, ker se bo sproščal strupen plin NO2. Potem posušiš raztopino da ostanejo samo kristali AgNO3, ki jih raztopiš v distilirani vodi in dodaš raztopino NaI/KI (oba kupiš v lekarni ali pa kemijski trgovini). Na dno raztopine se ti bo usedel AgI, potem prefiltriraš in posušiš.
|
|
| 03 Apr 2007 14:55 |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
